Allium porrum
O rastlini
Opis
je zelo uporaben v prehrani kot sveža povrtnina za solate in kot zamenjava za ostale vrste čebul. Dodaja se ga lahko v hrano zaradi izboljšanja okusa in vonja, uporabi pa se lahko tudi za pripravo testa in raznih vrst pit ter drugih jedi. Obstajata dve vrsti pora: letni in zimski. Zimski por je zelo odporen na nizke temperatature, mraz mu ne škodi, tako se lahko uporablja čez vso zimo. Najbolje se ohrani, če se pusti na polju, zakopan v brazde, spomladi pa se izkoplje in prenese v hladne prostore, da preprečimo ponovno kalitev. Poletni por ima svetlo zelene, okroglo upognjene tanke liste, ki postanejo proti spodnji strani rumeni in se končajo v belem koreninskem nastavku. Poletni por je blažjega, zimski pa trpkega okusa. Poletni por se uporablja od maja do avgusta, zimski por pa od septembra do aprila. Por vsebuje tudi vitamine, A, C, B1, B2, B6, E, in balastne snovi ter minerale v sledeh, kalij, fosfor, magnezij, železo. Veliko ga uporabljajo pri kuhanju v velikih restavracijah in menzah.
Seme
Sejanje
Za zgodnje in poletno pridelovanje sejemo seme za sadike od januarja do marca. Za jesensko in zimsko pridelovanje pa ga sejemo na prosto od aprila do maja. V višino zraste do 45 cm, ima značilen okus in je zelo odporen proti nizkim temperaturam. Pozimi ga lahko pustimo na prostem in je konec zime prav dobrodošla porova juha ali kot priloga jedem.
Seme kali od 15 do 20 dni najbolje na temperaturi 15 stopinj. Por lahko vzgajamo na dva načina: lahko si vzgojimo sadike, ki jih, ko so visoke od 15 do 20 cm, presadimo na prosto. Ko presajamo na prosto, moramo sadike dobro utrditi in jih sadimo v ravne vrste. Če želimo kasneje beliti por, je potrebno sadike saditi v brazde, kjer jih postopoma ogrebemo, da dobimo obeljena in sočna, belo obarvana stebla. Pogostejši način pridelovanja pora pa je, da seme posejemo na prosto nekje aprila in rastline po potrebi redčimo, da dobimo primerno gostoto rastlin, da se lahko rastline lepo razvijajo in debelijo.
Dobri sosedje pora na vrtu so: solata, endivija, kumare, peteršilj, paradižnik in korenček.
Slabi sosedje so: čebula, grah, bob, fižol in soja.
V prehrani uporabljamo obeljeno lažno steblo in del zelenih listov. Lahko ga tudi sušimo ali zamrzujemo. Zanimiv je predvsem, ker je to edina čebulnica, ki ne draži želodca in ga lahko uživajo tudi tisti, ki imajo redne težave z bolečim in razdraženim želodcem. Uživamo ga lahko vse leto, saj je dober že zelo mlad. Z rudninami in vitamini je celo bolje založen kakor čebula. Spomladi nam pomaga premagovati spomladansko utrujenost, čisti tudi kri.
Klitje
vir: http://mss.svarog.si/biologija//modules/common/testi/admin/images/4470.jpg
Če seme pade na plodna tla, se zaradi kemičnih sprememb semenska ovojnica
razpoči in seme vzkali. Iz semena vedno najprej požene koreničica, kar je razumljivo,
saj se kaleča rastlina mora pritrditi v tla in iz nje črpati minerale raztopljene v vodi.
Hranilno tkivo, ki obdaja kalček, namreč rastlina hitro porabi. Pri prodiranju skozi tla
razvijajoče se stebelce varujeta klična lista. Ko se klična lista razpreta, se začnejo
razvijati prvi zeleni listi. Šele sedaj lahko rastlina, ki se je razvila iz semena, začne
opravljati fotosintezo. S tem je kalitev semena zaključena
Sadež
Porova rižota
vir: https://www.mojirecepti.com/slike/porova-rizota.jpg
Priprava
Por dobro operemo, narežemo na obročke ter ga nekaj časa dušimo na olju. Dodamo riž in paradižnikovo mezgo. Zalijemo s slano vodo in dušimo dokler se riž ne skuha. Na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Pa dober tek (: